Zdaj govori kustosinja v vlogi kustosinja razstave

»V poplavi vizualnih sporočil v naši fizični okolici in na spletu se zdi, da ni nikakršnega filtra, ki bi določil njihovo kakovost in kvantiteto. Podobe so vseprisotne in prav zaradi tega večkrat razvrednotene.«

»Babnikova serija fotografij in sloganov blagovnih znamk govori tudi o neomejeni in nevestni rabi fotografije za vsako ceno in povsod, ne glede na pomenske anomalije in neprimernost njihove komercialne uporabe.«

»Dela na razstavi povezujejo jasne, a med seboj večkrat kontradiktorne reference na specifične umetnine poznanih mojstrov, mnogovrstno ikonografijo (tudi v navezavi na slovenski prostor) in razumevanje medija slikarstva kot takega.«

»Kljub nekaterim jasnim navezavam na že obstoječe likovne podobe in njihov simbolizem, se dela v svoji dvoumnosti in ironiji nanašajo na sodobnost in pereča, aktualna protislovja družbe.«

»Preudarna postavitev del s premislekom o specifikah galerije in njene neposredne okolice tvori premišljeno celoto, gledalce spodbuja k razumevanju onkraj estetskega in jih želi usmeriti k razmisleku o vprašanju dostopnosti in namembnosti galerijskih prostorov.«

»Do potankosti premišljeni in mojstrsko izvedeni estetski kiparski izdelki so namreč hkrati tudi podporne skulpture, umetnica pa nam s sugestivnimi detajli prišepetava možne načine njihove uporabe.«

»Ne gre za pozive k neodgovorni ali pa morda pretirano angažirani uporabi razstavnih eksponatov, temveč umetnica skozi subtilne geste in rušenje ustaljenih kodov galerijskih navad v zvezi z motrenjem umetniških del predlaga drugačne poglede in širše razumevanje vloge in naloge prostorov umetnosti ter njihove družbene odgovornosti.«

»Figure so grenko začinjene z zavedanjem o minljivosti, krhkosti, ranljivosti in sklonjenih glav ter sključenih poz tiho opozarjajo na neizbežno.«

»Huzjan se rad dotika sicer čisto življenjskih tem, staranja, oslabelosti, tudi smrti, ki pa je v našem kulturnem prostoru, v človeški zavesti zaznamovana z neprijetnimi občutki, nelagodjem in tesnobo.«

»Hrvaška je po razpadu Jugoslavije 'že 30 let družba v tranziciji, ki jo prav tako kot tisto po drugi svetovni vojni zaznamujeta negacija družbenih vrednot prejšnjega obdobja in zgodovinski revizionizem. Takšni prelomi v kontinuiteti na vseh ravneh družbe so kastrirala tudi številne pozitivne dosežke in dogodke prejšnjih časov, na mestu katerih je danes ostala velika praznina,' je pojasnila kustosinja.«

»Tako ali drugače so bile produkt naročila in lahko rečemo, da jih je zmerom izdelal državni umetnik.«

»To pa je poglavitna moč umetnosti skupine Laibach.«